Ferjančič zelen 2021

Zelèn je avtohtona sorta iz zgornje Vipavske doline. Vino Zelen ima nežno aromo cvetno-sadne zaznave, ki jo dopolnjujejo mediteranske dišavnice (sivka, rožmarin). Vino ima polno in plemenito telo ter pravšnjo mero svežine in mehkobe. Polnost okusa priča o bogati sestavi ekstrakta, ki se v ustih dalj časa kaže s sproščanjem sladko-kislih zaznav v lepem ravnotežju. Vtis po požirku – počasen odhod potrjuje bogato sestavljenost in harmonijo vina.

O SORTI ZELEN Skrivnost, ali je še kje na svetu trta, ki bi jo lahko imeli za zelen, pa čeprav pod drugim imenom, še ni razjasnjena. Toda, kolikor daleč sega kolektivni spomin, je zelen doma na Vipavskem – predvsem v zgornjem delu doline – in nikjer drugod! Prvič je bila »trta z žlahtnim duham« omenjena in opisana v sloviti Vinoreji leta 1844. Njen pisec, prvi strokovnjak za vinogradništvo in kletarstvo na Slovenskem, duhovnik v današnjem Podnanosu in eden najbolj izobraženih ljudi svojega časa Matija Vertovec (Vertovez) sorto uvršča med »bolj žlahtne« bele sorte. Od takrat je zelèn kot žlahtno vino enakega imena prisoten tudi v strokovni vipavski vinogradniški kulturi. Trto so gojili na prisojnih vinogradniških vipavskih legah, na njej pa je bilo le 10 do 15 grozdov. Ker je dajala dobro, toda malo, je niso nikoli množično zasajali. Vino istega imena je bila pijača plemstva, duhovščine in premožnih posestnikov. Zelen je bil še sredi 60-ih let dokaj razširjena sorta, vino pa je prejemalo najvišje ocene. Leta 1971 so ga gojili še na 22 ha vinogradov, že leta 1988 le še na 1,7 ha. Odkupne cene grozdja in cene vina namreč kvaliteti niso bile naklonjene, pridelki pa v primerjavi z drugimi sortami prenizki. Sorta je bila konec osemdesetih let na robu izginotja, saj ni bilo mogoče kupiti niti sadilnega materiala. Desetletje pozneje, konec devetdesetih, so zelen ponovno odkrili kot žlahtno vipavsko posebnost visoke kakovosti in sorta se je vrnila v vipavske vinograde. Zelèn se je rodil na novo. Cvetica zelena je neponovljiva. Sorta ne spada med aromatične sorte, njene rahle aromatičnosti pa ni mogoče zamenjati z nobeno drugo: nekoliko spominja na citruse in jabolka. Vonj zelêna, njegova nežna in polna cvetica ostaneta v človeku za vedno – kot sled, ki jo iščemo vedno znova. Zelèn je dobil ime po značilni svetlo zeleni barvi listja in mladic in ne po barvi vina saj je belo vino. Zelenkasta barva vina je namreč običajno posledica mladosti vina in višjih kislin.